Na Sindikat uslužbencev plačne skupine J ste se obrnili s vprašanjem:

Glede na zastavljeno vprašanje, vam v nadaljevanju podajamo naslednji odgovor.

Drži, da je za javne uslužbence, ki so bili napoteni na čakanje na delo doma, veljajo, da jim pripada nadomestilo plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga in brez dodatnega pogoja, da to nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače.

Dne 30. aprila 2020 pa je objavljen v Uradnem listu Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), ki sedaj to ureja drugače. Sedaj tako tudi za javne uslužbence velja, da višina tega nadomestila ne sme biti nižja od minimalne plače. Sprememba velja od 01. maja 2020 dalje.

V primeru dodatnih vprašanj, smo vam na voljo.

Z lepimi pozdravi.

Tamara Kovačič, mag. prava

Pravna svetovalka | Legal advisor

Delo na praznik.

Lep pozdrav, SUPSJ

Mednarodni praznik dela praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chichagu.

Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Vsakoletne demonstracije na 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja. Delavci zato še danes v mnogih mestih prvomajsko jutro začnejo z budnico godbe na pihala. Na ta dan potekajo sprevodi z delavci, ki se lepo oblečejo in si pripnejo rdeče nageljne. Od vseh običajev se je pri nas najbolj ohranilo prižiganje kresov na večer pred praznikom. Takrat postavijo tudi prvomajski mlaj, ki je narejen iz smreke ali bora, na vrhu ima zastavo, na deblu pa vence. Torej, prvi maj praznujemo v spomin na delavce, ki so leta 1886 protestirali in zahtevali več pravic. Praznujemo pa ga s kresovi, budnicami in proslavami.

 Čestitamo vam za praznik delavstva in solidarnosti. V mislih povezani, ga praznujmo. Vaš SUPSJ

Obvestilo o načinu vodenja in poročanja javnega uslužbenca o opravljenih urah v skladu s sklepom o odreditvi dela na domu, vsebina, ki smo jo naslovili na MIZŠ, MJU. Lep pozdrav, SUPSJ

Na vas se obračam z vprašanjem v zvezi s sledečim:

Če delavec (računovodja na šoli) dela od doma. Torej je enako tretiran kot strokovni delavci (plačilo za 8 ur dela na dan - če se dejansko opravi, ne preveri nihče). Za eno izmed šol vem, da sedaj vodstvo delavcu, ki dela kot računovodja enostransko za manjko ur do 8 ur dela na dan (ker se štejejo še minute), mora privoliti v koriščenje dopusta za razliko, kar nanese lahko tudi več kot 5 dni. Delavec si je v skladu z navodilom pisal ure, kot je delal, ni pa si pisal ur, ki jih je opravil popoldan, čez vikende, glede na to da so bile izredne razmere in je bil obračun plač še v zadnjih dneh pred plačo spreminjan z novimi okrožnicami ministrstva. Prosim za odgovor, kaj lahko v tem primeru naredi delavec. Delal je od doma, vmes na delovnem mestu, dodatka za delo na delovnem mestu ne dobi, sedaj pa mora privoliti še v koriščenje dopusta, delodajalca pa ne zanima, kaj bo v času poletnih počitnic. Hvala in lep pozdrav

Odgovor naše pravne službe: Spoštovani,

uvodoma naj pojasnim, da je delodajalec tisti, ki mora zagotavljati delo delavcu in tudi organizirati delovni proces na način, da je delo razporejeno na 8 ur/40 ur na teden, v kolikor je delavec zaposlen za polni delovni čas. Skladno s sklepom/odredbo o odreditvi oz. opravljanju dela na domu pa je delodajalec moral delavca opozoriti na dolžnost vodenja delovnega časa in dolžnost poročanja delodajalcu o evidenci delovnega časa.

Nadalje pa pojasnjujem, da se letni dopust delavca, skladno z določilom četrtega odstavka 160. člena ZDR-1, določa in izrablja samo v delovnih dnevih, drugačno določanje in izrabljanje letnega dopusta (npr. po urah) oz. da se en dan dopusta razdeli na več delovnih dni, ni dopustno. Nadalje peti odstavek 160. člena ZDR-1 določa, da se kot dan letnega dopusta šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Določila ZDR-1 se upoštevajo kogentno in nikakor ne morejo biti v škodo delavca.

Letni dopust je možno koristiti v več delih, izrablja pa se upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje delavčevih družinskih obveznosti. Navedeno torej pomeni, da se izraba dopusta delavca določi v soglasju z delodajalcem, upoštevaje potrebe delovnega procesa in potrebe delavca, nikakor pa ni mogoče, niti ni dopustno enostransko odrejanje dopusta s strani delodajalca.

Glede na situacijo, ki je v spodnjem, prejetem elektronskem sporočilu opisana, predlagam, da delavec poda delodajalcu poziv na odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, skladno z določilom 200. člena ZDR-1.

V primeru dodatnih vprašanj, sem vam na voljo.

S spoštovanjem, Maja Krivec, univ. dipl. prav.

Glede dodatka za delo v nevarnih razmerah pa smo predlog na MIZŠ že poslali, 16. 4. 2020, lep pozdrav, Darja