Pozdravljeni,

Zahvaljujem se za vašo pripravljenost, da mi pomagate pri samem reševanju presežne delavke.

Rada bi vam pojasnila nekaj stvari:

Ker mi je bila ta odgovorna naloga zaupana s strani naše ravnateljice, sem najprej temeljito predelala (in kar naprej jo berem) OKROŽNICO MIZŠ z dne 19. 4. 2013: Postopki pred uvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Izpisala sem si tudi pomembne člene, ki ste mi jih navedli, tako iz ZOFVI kot tudi iz ZDR.

Vse kar ste mi zapisali,  sem razumela tudi že iz omenjene okrožnice. Zaplete se pri konkretnem izpolnjevanju: npr.: odpovedni roki (po KP 2 meseca?... pa še nismo tako daleč…)

1. Razlogi za prenehanje so nam znani. Obvestili smo MIZŠ o nameravani odpovedi PZ, kjer smo navedli vse podatke delavke, njeno izobrazbo, delovno dobo …

2. Poslali smo poizvedbo na druge šole, če bi imeli prosto DM glede na njeno izobrazbo.

3. Čakam na odgovore – nekaj jih že imam s strani drugih šol, rok sem postavila 23. 5. 2016. Če bo kakšen pozitiven, ji ponudimo delo tam …

4. Čakam tudi na odgovor MIZŠ, ki bi naj v 8 dneh od prejema našega obvestila – šoli posredoval seznam prostih primernih delovnih mest (117. člen ZOFVI).

5. Ko bom to dobila ali pa tudi ne, bom pisno seznanila z odpovedjo PZ in vsemi opravljenimi aktivnostmi do tedaj (1, 2, 3, 4) tudi »naš šolski sindikat SVIZ«, čeprav v navodilih piše, da jih obvestimo le na zahtevo delavca. Jaz jih bom kljub vsemu. Sindikat ima možnost, da v 6 dneh poda mnenje, drugače se šteje, da se z odpovedjo PZ strinja.

6. Sledi obvestilo  pristojnemu Zavodu za zaposlovanje.

7. Izročitev odpovedi PZ delavki sredi meseca junija – predvidevam, da je odpovedni rok 2 meseca …

Zanima me ali ravnam pravilno? Ali VAM lahko Odpoved PZ pošljem (v začetku junija) na vpogled in mi pomagate pri oblikovanem PRAVNEM POUKU in morda še pri čem?

V priponki vam pošiljam obrazec MIZŠ, ki ga bom uporabila.

Hvala, da ste si vzeli čas za branje.

Spoštovani!

Na podlagi vprašanja, ki ga je na nas naslovila ga. Darja Vrečko, vam podajam kratke smernice glede postopanja v vašem primeru spremljevalke gibalno ovirane delavke.

Pravno podlago za postopke reševanja vprašanj presežnih delavcev najdete:

ZOFVI - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (115. člen - 118. člen)

Kol.pog.DVIZ - pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu - 38. člen - 43. člen

ZDR-1 - spremeva ali selettive nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin (49. člen), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (89. člen), odpoved s ponudbo nove pogodbe (91. člen), odpoved s ponudbo nove poz pri drugem delodajalcu (92. člen)

Glede na vaše vprašanje predsednici sindikata (kako poteka sam postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) vam uvodoma opozarjam, da je potrebno na podlagi zgoraj navedenih predpisov (zlasti ZOFVI) pred samim postopkom redne odpovedi izvesti POSTOPKE PRED UVEDBO POSTOPKA ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGA.

Delodajalec je dolžan preveriti, ali je mogoče delavca prerazporediti na drugo delovno mesto v zavodu, ali lahko delavec v v obsegu do 40 odstotkov predpisane učne obveznosti opravlja dopolnjevanje učne obveznosti pri istem ali drugem delodajalcu…

Šele ko delodajalec izvede zgoraj opisane postopke in ugotovi, da nobena od predpisanih rešitev ni izvedljiva, prične s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Za lažjo predstavo morda še sosledje aktivnosti v opisanem postopku:

- delodajalec ugotovi razlog(e) za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

- prične s postopkom ugotavljanja presežnih delavcev (skladno z določili Kol.pog.DVIZ, kjer so v 39. členu opredeljeni kriteriji za ugotavljanje začasnih in trajnih presežkov delavcev)

- izda sklep o ugotovljenih presežnih delavcih

- odpove pogodbo o zaposlitvi - s ponudbo nove pri istem delodajalcu

- če to ni mogoče - - odpove pogodbo o zaposlitvi - s ponudbo nove pri drugem delodajalcu

- če to ni mogoče - - odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov

- odpovedni roki

- odpravnina

- prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Upam, da je odgovor razumljiv. V kolikor imate dodatna vprašanja, so mailu moji kontaktni podatki.

Lep pozdrav

Primož Obreht, uni. dipl. prav. 

tel.: +386 31 381 700

e-mail: 

www.judicij.si

 

Spoštovani,

Lepo prosim za pomoč oziroma odgovor na vprašanje:

Koliko časa po izpolnitvi enega od pogojev za upokojitev ima zaposleni pravico zahtevati podaljšanje delovnega razmerja

oziroma kdaj ima delodajalec pravico enostransko izdati sklep o upokojitvi?

Prosim za odgovor v letu 2016 in eventualne spremembe v letu 2017.

Hvala lepa in lepo pozdravljeni 

Vera Strašek, viš. uprav. del.

poslovna sekretarka

 

Podajam odgovor na vprašanje vaše članice:

Delavec nima v nobenem primeru pravice “zahtevati” podaljšanje delovnega razmerja, kakor se glasi vprašanje članice.

Delodajalec in delavec (javni uslužbenec) se lahko dogovorita, da kljub dejstvu, da je javni uslužbenec izpolnil pogoje za upokojitev, skleneta dogovor za nadaljevanje delovnega procesa.

To lahko storita le v primeru, ko je to potrebno za zagotovitev nemotenega delovnega procesa (ta institut se ne sme zlorabljati, v kolikor bi delodajalec z zaposlitvijo novega (drugega) delavca zagotovil nemoten delovni proces).

V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja je potrebno določiti, za koliko časa se podaljša trajanje delovnega razmerja (datum prenehanja). 

Tak dogovor morata skleniti v obdobju 2 mesecev, šteto od dneva, ko je javni uslužbenec izpolnil pogoje za upokojitev.

V kolikor tak sporazum ni sklenjen v roku 2 mesecev (kot navajam v prejšnjem odstavku), javni uslužbenec pa se ne upokoji na lastno željo, lahko delodajalec prvi delovni dan po preteku 2 mesečnega roka izda dokončni sklep, na podlagi katerega javnemu uslužbencu preneha veljati pogodba o zaposlitvi.

V primeru, da sklep izda delodajalec, prejme javni uslužbenec nižjo odpravnino (znižano za 1 povprečno plačo).

Upam, da je odgovor razumljiv.

Lep dan

Primož Obreht, uni. dipl. prav.

 

 

Je pa obvezno da se članarina obračunava in plačuje preko plače (podjetja)? Plačila preko trajnika (še) nismo vzpostavili.

Ali ste razmišljali, da je morda včasih bolj primerno, da se članarina plača neodvisno od podjetja in obračuna plač, v končni fazi je članstvo osebna zadeva in tudi višina članarine ne vem zakaj bi morala biti odvisna od višine plače? Na nek način ja plačilo tako bolj pravično, vsak plača v istem deležu.(PS.Meni se ravno to ne zdi smiselno razmerje, članarina je članrina)

Vedno bolj je praksa, da se odtegljaji ne obračunavajo pri plači. Ja, vem, da je to za računovodje dodatno delo. Prosim vas, da to delo sprejmete z razumevanjem.

Za razred J pa to res ni stvar organizacije, zavoda , .. ampak osebna odločitev.  Vključitev v katerikoli sindikat je prostovoljna, osebna odločitev. Morda se moramo vsi le navaditi, da imamo možnost vključiti se v sindikat, ki ga sestavljamo zaposleni podobnih interesov.

Samo v premislek, predlog, nas je več, ki na to gledamo podobno. Zahvaljujem se vam za mnenje.

Hvala. Hvala tudi vam!

Pozdrav  Pozdrav, Darja

Mihaela

Zdravo, Darja,

priključila sem se sindikatu SUPSJ, katerega predsednica si in me zanima, kako je s predstavniki tega sindikata v UKC Maribor. Glede na to, da so se pričela pogajanja za odpravo anomalij za V. tarifni razred, me zanima, kaj se bo naredilo za člane, ki delajo v UKC Maribor. Pri nas tudi ni bil pravično preveden osnovni razred za V. tarifni razred za delavce v J razredu. Primer: srednja medicinska sestra, ki ima končano srednjo šolo in spada v V. tarifni razred, prične z delom v 21. plačilnem razredu. Zdravstvena administratorka (kamor med drugim spadamo tudi tajnice), ki ima končano srednjo šolo in tudi spada v V. tarifni razred, pa prične z delom v 17. plačilnem razredu. To nikakor ni pravično in bi se to moralo popraviti.

Pri nas je razporeditev takšna: zdravstvena administratorka III, osnovni 17. plačilni razred – prva služba, brez delovne dobe, zdravstvena administratorka II, osnovni 18. plačilni razred – po 2 letih delovne dobe, tajnica je zdravstvena administratorka I z osnovnim 19. plačilnim razredom, čeprav imamo večina vse VI. stopnjo izobrazbe, nam je ne priznajo, ker ne želijo spremeniti sistemizacije, da je več denarja za strokovni kader.

Me zanima, če ima sindikat kakšno moč vplivati na to krivico, ki se dogaja delavcem v V. tarifnem razredu v UKC Maribor in spadajo v razred J.

Lp, Alenka

Zdravo, Alenka, zelo me veseli, da si se vključila v naš SUPSJ.

Edino skupaj nam bo uspelo. Vedeti moraš, da nas do sedaj ni nihče zastopal, nihče se ni ukvarjal z našimi plačami. Posledice  občutimo vsi vpleteni.

Vlada namerava odpraviti anomalije po primerljivih delovnih mestih. Razumeti je, da bo odpravljala anomalije po primerljivih delovnim mestih, po poklicih.

Na naši spletni strani je delovno gradivo, ki smo ga že dali na vlado, gospodu Koprivnikarju. O njem se je izrazil, da je dobro, da je pripravljen na njem naprej delati.

Problem je v sindikatih. Oni nimajo interesa reševati skupine J. Njihov interes so poklici, ki jih zastopajo. Od nastanka anomalij leta 2008, je minilo vrsto let. V tem času niso pripravili niti programa odprave anomalij, s pogajanji zavlačujejo… Mnenj naše KSS, Konfederacije slovenskih sindikatov, katerega člani smo, pa ne upoštevajo, izločujejo nas iz pogajanj…

Naš SUPSJ še ni reprezentativen. Počasi, traja, da se ljudje zavejo, da morajo sami storiti nekaj zase. Drugi (sindikati) niso in ne bodo. Ta vlada pa; menim, da se zaveda problemov in jih namerava odpraviti.

Torej; lahko nam ni, če se ne bomo povezali in se aktivno vključili v prizadevanja za odpravo anomalij, za izboljšanje našega statusa, tega za nas drugi ne bodo storili.  Ni druge, morali bomo nastopiti enotno!!!!

Vesela sem te, res, aktivno sodeluj. Iz UKC že imamo dva člana.

Idi na spletno stran, vse zavihke odpri, najdi gradivo. Če bo težava ti ga bom poslala!

Lahko dam najino pisanje na spletno stran? S podpisom ali brez?

Lepo bodi, Darja

 

Spoštovana,

prebiram sporočila na spletni strani sindikata,ki govore o pogajanjih v plačni skupini J. Zanima me glede na to ,da se bodo kot je zapisano odpravljale anomalije samo od 5 tarifnega razreda naprej.

Želel bi poudarit da v naši enoti kotlovnice imamo kar 10 plačnih razredov razlike in vsi smo v IV tarifnem razredu.Opravljamo pa popolnoma enako delo(drugače sistem ne deluje).Zanima me kaj se da narediti pri nas,in glede na pogajanja ali se da kaj naredit s IV.tarifnim razredom.

Lp

Milan 

Spoštovani,

do IV. tarifne skupine so objavljene spremembe  s povečanjem izhodiščnega plačnega razreda v Uradnem listu 106/2015, za ostala delovna mesta od V. tarifne skupine naprej pa so se komaj pričela pogajanja. Za vzdrževalca IV se s 1. 1. 2016 poveča izhodiščni razred iz 13. plačnega razreda v 14. plačni razred. Javni uslužbenci v plačni skupini J napredujemo za možnih 10. plačnih razredov (najvišji plačni razred vašega delovnega mesta dosežen z napredovanji je 24). Napreduje pa se v skladu z zakonodajo (za lažjo razumevanje prilagam člene zakonodaje, na osnove katerih lahko ugotovite kdaj lahko zopet napredujete oz. ali imate pogoje za napredovanje):

4. člen

(Postopek ocenjevanja)

(1) Javne uslužbence, ki so pri proračunskem uporabniku zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, se oceni enkrat letno.

(2) Postopek ocenjevanja javnega uslužbenca se izvede vsako leto najkasneje do 15. marca.

(3) Pri postopku ocenjevanja se ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust).

(4) V roku iz drugega odstavka tega člena mora odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužbenca, ki ga določi odgovorna oseba, izpolniti Ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju (Priloga I, ki je sestavni del te uredbe) ter javnega uslužbenca seznaniti s pisno oceno in z utemeljitvijo. Zbirni podatki o ocenah v napredovalnem obdobju se vpisujejo v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju (Priloga II, ki je sestavni del te uredbe). Ocenjevalni in evidenčni listi se hranijo v personalni mapi javnega uslužbenca.

(5) Javnega uslužbenca, ki na podlagi določb tretjega odstavka tega člena ni ocenjen, se oceni ob naslednjem roku ocenjevanja iz drugega odstavka tega člena.

(6) Oceno javnega uslužbenca določi odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužbenca po pooblastilu odgovorne osebe.

5. člen

(Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev)

(1) Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev se izvede vsako leto do 15. marca za vse javne uslužbence. Ocene javnih uslužbencev se točkujejo, in sicer ocena odlično s 5 točkami, ocena zelo dobro s 4 točkami, ocena dobro s 3 točkami in ocena zadovoljivo z 2 točkama. Ocena nezadovoljivo se ne točkuje. Točke se vpišejo v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju (Priloga II). Izpolnjevanje preverjanja pogojev se ugotovi na podlagi seštevka treh letnih ocen.

(2) Za en plačni razred napredujejo tisti javni uslužbenci, ki v napredovalnem obdobju dosežejo:

-       ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,

-       ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk,

-       ob petem najmanj 13 točk,

-       ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.

(3) Javni uslužbenci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za največ dva plačna razreda, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk.

(4) Javnemu uslužbencu, ki na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje naslednje leto ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Javni uslužbenec napreduje, ko skupaj doseže tri ocene, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje. Pri tem se upoštevajo tri najugodnejše ocene v obdobju od zadnjega napredovanja.

(5) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena napreduje javni uslužbenec za en plačni razred, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro.

(6) Vsak plačni razred, dosežen z napredovanjem ali z uvrstitvijo nad plačni razred delovnega mesta, se šteje za eno napredovanje.

6. člen

(Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev o napredovanju)

Izpolnjevanje pogojev za napredovanje javnih uslužbencev ugotovi odgovorna oseba.

V naši službi smo pripravili obvestilo  in Aneks za delavca za napredovanje s 1. 1. 2016

O B V E S T I L O

Na podlagi 4. člena Aneksa  h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 106/2015) vas obveščamo, da velja od  01. 01. 2016 nova uvrstitev delovnega mesta,  J034096  Vzdrževalec IV  in za katerega imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi  in sicer:

Šifra in naziv delovnega mesta	Izhodiščni plačni razred pred spremembo – do 31. 12. 2015	Izhodiščni plačni razred 01. 01. 2016
J034096  Vzdrževalec IV	13	14

Pišete, da imate pri vas v službi med sodelavci vzdrževalci IV  tudi 10. plačnih razredov razlike. Razlika je lahko zaradi števila napredovanj. Začetni delavec začne z izhodiščno plačo v 14. plačnem razredu, delavci z daljšo delovno dobo v kotlovnici pa imajo višji plačni razred na osnovi napredovanj, ki so jih pridobili v skladu z zgoraj citiranimi členi tekom let. Glede pogajanj pa lahko odgovorim samo to, da si bomo nenehno prizadevali za izboljšanje položaja delavcev, saj opozarjamo, da so izhodiščni plačni razredi vseh javnih uslužbencev plačne skupine J prenizko vrednoteni v primerjavi z drugimi plačnimi skupinami v javnem sektorju.  Seznanjam vas, da oddate svoj podpis za predlogu Zakona o minimalnih pravicah delavcev, več lahko preberete na spletni strani KSS.

Upam, da sem vam uspela odgovoriti na vaše vprašanje.

Lepo pozdravljeni, Jožica Frangeš

 

 

Pozdravljena Darja V.,

pišem vam, ker sem ena tistih, ki ne ve, kakšna bo moja usoda 1. 9. 2016, saj nisem uspela končati šole za poslovnega sekretarja. Stara sem 48 let, delam že 29 leto, v šolstvu, na tem delovnem mestu že 26 leto. Delo opravljam dobro, vestno in se redno izobražujem, saj bi bilo v nasprotnem primeru nemogoče slediti vsem novostim. Delam namreč veliko del, ki so vezana tudi na računovodstvo, saj smo majhna šola, znati in delati pa je potrebno skoraj vse.  Leta 2013 sem se tudi sama vpisala v šolo, vendar zaradi osebnih problemov (predvsem zdravstvenih),  tega nisem uspela izpeljati do konca. Že od vsega začetka, pa mi ni bilo prav, da od nas zahtevajo opravljanje šole, medtem, ko učiteljem z višjo šolo in vzgojiteljem z srednjo šolo priznajo visoko (z manjšim odbitkom pri plači seveda). Pri nas je vzgojiteljica s srednjo šolo uvrščena v 43. plačni razred, ravno tako učiteljica s višjo šolo. Kje je tu razum???!!!! Od nas pa, ki imamo začetni plačni razred 21, se zahteva višjo šolo!! 

Ne vem, kaj se bo zgodilo z mano in drugimi, ki niso končali šole, opazila pa sem, da se vaš (naš) sindikat tega problema ni dotaknil, kar pa me malo jezi, saj menim, da, če že Štruklja to ne zanima, bi moralo to zanimati vsaj vas. Zaradi tega se še nisem vpisala v sindikat, ker menim, da ne zastopa vseh, ampak spet interese samo nekaterih.  Kolegica, ki je govorila z vami, mi je omenila, da ste ji svetovali, da  naj naredi šolo oz. naj si pomaga sama. To me boli, saj ima sigurno vsak vzrok za to, da šole ni opravil. Ali ste na to morda pomislila?

V upanju, da boste iskali  rešitev tudi za nas, ki smo v manjšini vas lepo pozdravljam,

Darja M

Zdravo, Darja M!

Rešitve bomo zagotovo iskali, če bo možnost za to.

S kolegico, podrobnosti pogovora se ne spomnim, sem pa z mnogimi govorila o tej pereči temi.

Dejstva so, da so nam šolanje plačali, da smo imeli 8 let možnost izobrazbo pridobiti. Verjamem in vem, da je bilo veliko argumentiranih razlogov zakaj se nekatere za študij niso odločile, ga niso dokončale ipd.

Izobrazbo so priznali učiteljem in tudi računovodjem. V enakem položaju so računovodje, ki izobrazbo imajo in tisti, ki je nimajo.

Mislim, da sem v tistem pogovoru le ponovila besede gospe Požlep, pravice na MIZŠ, da bo kolegicam ponujena služba administratorke oz. knjigovodkinje, kjer bo to mogoče. Kaj bo z ostalimi pa… takrat ni bilo dorečeno.

Na nikogar nismo in ne bomo pozabili. Je pa prav, vedno znova spomniti na konkretne tegobe, ki nas pestijo.

Lep pozdrav, Darja V

 

 

Kako je z izplačilom 20 % višje jubilejne nagrade pri SUPS-u (3. člen KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS Ur.l.RS 46/2013 z dne, 29.5.2013 govori, da ta pravica pripada članu reprezentativnega sindikata in podpisnikom tega aneksa), kaj velja za nove člane SUPSJ-a v tem primeru?

20 % višje jubilejne nagrade si je izboril SVIZ. Mnogi ostali sindikati menijo, da je to protiustavno.

Del "svizove" članarine se je zbiral v zavodu in iz tega se je sofinanciral organiziran izlet in novoletna druženja, kako je s tem sofinanciranjem pri "supsj-u" glede na to, da se vsa članarina zbira izven zavoda.

Vsa članarina se zbira izven zavoda tudi zato, ker so začetni stroški visoki. Iz Statuta je vidna naša organiziranost. Ljudi bi želeli združiti po poklicnih skupinah. Te bi imele svoje sindikalne predstavnike, ko bi bile dovolj številčne. Res je tudi, da se o organizaciji izletov in ostalih druženj za člane, kot tudi za ugodnosti za člane, dogovarjamo na nivoju SUPSJ-a, kot tudi na nivoju KSS (Konfederacije slovenskih sindikatov). Popolnoma jasnih odgovorov ta trenutek še ni.

Kdo je pooblaščeni pravni zastopnik za brezplačno pravno svetovanje (8. člen statuta)?

Po 6, mesecih od včlanitve v sindikat SUPSJ, bomo zagotovili brezplačno pravno svetovanje, pomoč.
Pravnega zastopnika še izbiramo; trg je širok, možnosti je veliko.